Mojster domače in umetne obrti, rokodelec, oblikovalec taljenega stekla, avtor in izdelovalec steklenih predmetov, objektov in skulptur ter poslovnih in protokolarnih daril, oblikovalec nakita in segmentov uporabnih in ekstravagantnih odrskih oblek, avtor in lastnik patenta sevnega in odsevnega označevanja planinskih in gorskih poti, pobudnik in ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj v Slovenj Gradcu ter mestni svetnik.
Kot rokodelec se je Matijaž Gostečnik od leta 1998, ko je pričel ustvarjati steklene izdelke, večkrat predstavljal na razstavah domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu in Ljubljani, pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije pa tudi v tujini - v Zagrebu, Munchnu in Haagu. Za svoje delo je v devetih letih ustvarjanja prejel več kot petnajst mnenj oziroma certifikatov za izdelke domače in umetnostne obrti in oblikoval več kolekcij za javni natečaj izbora spominkov ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji. V aprilu 2007 se je z eno izmed kolekcij predstavil na razstavi slovenskih inovatorjev v Ženevi.
Sodelovanje z akademskim slikarjem mag. Klavdijem Tutto je obrodilo bogat opus steklenih likovnih objektov, skulptur, krožnikov in nakita. V skupnih projektih je modernistični in vsestranski likovni ustvarjalec Tutta večdelne steklene objekte poselil s svojimi značilnimi elementi obmorske flore in favne v prepletanju z motivi lastnega likovnega sveta. Polifemovo oko, glavni motiv in središčna zgodba steklenih objektov je naselilo tudi Matijaževe okrasne posodice in krožnike ter likovno razgiban nakit kot so obeski, uhani in stekleni prstani. Oko je motiv, ki ima visoko simbolno in sporočilno vrednost. Zdi se, kot da nas obesek opazuje. Ali pa nas skozenj opazujejo. Ko pa si ga nadenemo okrog vratu, smo lahko mi tisti, ki opazujemo svet.
Stekleni medaljoni, napolnjeni z evrskimi in tolarskimi spominskimi kovanci, so izvrsten idejni koncept, ki sta ga za namen protokolarnih daril ob izteku lanskega leta med drugimi naročila tudi Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije. Medaljoni so avtorsko zaščiteni.
Gostečnik je avtor številnih nacionalnih simbolov in zgodovinskih osebnosti, apliciranih v steklu, kot so slovenski grb, knežji kamen, lipicanec, kranjska čebela, Plečnikov parlament, portret Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Huga Wolfa in ob jubilejni 800-letnici rojstva tudi svetnice Elizabete, po kateri je bila leta 1251 posvečena glavna mestna cerkev v Slovenj Gradcu.
Kritke o Gostečnikovih steklenih skulpturah in objektih so napisali: etnolog in profesor dr. Janez Bogataj, likovni kritik dr. Damir Globočnik, umetnostne zgodovinarke mag. Simona Javornik, Milena Zlatar, Milena Koren-Božiček in Nives Marvin.
Matijaž Gostečnik svoja dela razstavlja v prodajnem salonu hotela Slovenj Gradec in izložbenem prostoru modnega ateljeja v centru mesta. Na sončni kavarniški terasi pred izložbenim oknom je nastal naslednji pogovor.
Kaj te je »pripeljalo« v stik s steklom?
Po naravi sem bil že od nekdaj inovativen. Venomer razmišljam o tem, kako bi se dalo stvar narediti še drugače. Ko sem se srečal s steklom in steklenimi izdelki, sem začutil, da tehnika njegove obdelave omogoča vedno drugačen in unikaten izdelek.
Kako izgleda proces oblikovanja stekla?
Obstaja več tehnik oblikovanja, sam uporabljam fuzijo – taljenje stekla. Postopek se prične s pripravo izdelka, ki je ročno pripravljena hladna forma. Pri tem je potrebno imeti čimbolj živo predstavo končnega izdelka. Ko je forma pripravljena, gre v peč, kjer se s pomočjo različnih računalniških programov prične postopek taljenja. Ta poteka pri 840 stopinjah Celzija in je končan povprečno v 24 urah – debelejša kot je forma, dlje postopek traja. Peč se odpira, ko je izdelek ohlajen na 40 – 50 stopinj.
Kateri med vsemi je izdelek, ki najbolje odraža tebe?
Moji izdelki so prepoznavni po nadgradnji, ki je nisem zasledil še pri nobenem oblikovalcu stekla in na nobenem mednarodnem sejmu steklarjev. Gre za zrklo očesa, za »bunkico«, ki se kot samostojni repromaterial dodatno aplicira na izdelke in je povsod prisotna. Unikatnost tako izvira iz tehnike oblikovanja materiala.
Sprejemaš delo po naročilu kot nujno zlo ali kot svojevrsten izziv? Kaj je največji izziv zate?
Naročilo je vsekakor izziv. Ker te včasih naročnik sam pripelje k novim razmišljanjem. Za te posebnosti sem vedno hvaležen, saj z uspešnim sodelovanjem zadovoljim naročnika in hkrati sebe. Novi rezultati pa vodijo v nova in drugače usmerjena razmišljanja. Na splošno je izziv delati stvari, ki so posebne. Projekti, ki so drugačni, me vlečejo naprej. Predstavljati si novo. Trenutno iščem še tanjše steklo oziroma njegovega proizvajalca, ki bi lahko dalo izdelkom še večjo lahkotnost.
Še eno klišejsko in obvezno vprašanje ustvarjalcu: od kod energija za delo?
Veliko je odvisno od dobrega odnosa s partnerjem – to je ena najpomembnejših stvari. Kadar ustvarjam z veseljem in inventivnostjo postopkov, pa se energija podvojuje. Vedno bolj funkcioniram na ta način, da si zastavljam vprašanja in čakam, da se porajajo odgovori. Včasih se stvari zgodijo spontano in hitro, drugič tudi, ko na problem že pozabim. Numerološko sem spremenil svoje ime in s tem tudi del svoje osebnosti. Takrat sem pričel več razmišljati o sebi in se učiti si prisluhniti. Včasih je treba enostavno sestopiti iz svoje samozaverovanosti. Postal sem bolj previden in pozitiven. Tudi izdelki nimajo žara, če nimam energije – to nosijo v sebi. V vsakem se vidi, kako sem bil takrat razpoložen. Tega vsi ne razumejo.
Kateri so še neuresničeni načrti, želje in ambicije za – morda prihodnje desetletje?
Najverjetneje s takšnim tempom nadaljevati delo. Želim si tudi sodelovanja na področju oblikovanja mozaikov, postavljenih v transparentno okolje, prostor – v obliki predelnih sten in vitražev. Sicer pa se možnosti porajajo same skozi ustvarjalni proces ter skozi rezultate dela in produkte same. Potencialne rešitve so v človeku vedno prisotne.
